Možganski valovi in učenje – alpha stanje

Dvajset let nazaj nam je profesorica na fakulteti predstavila zanimive raziskave – znanstveniki so proučevali zmožnosti učenja v različnih stanjih zavesti ob različnih stopnjah možganske aktivnosti. Možgansko aktivnost so ugotavljali z elektroencefalogramom (EEG) in prišli do zanimivih rezultatov.

Takrat internet ni bil dobrina, ki bi jo vsak študent imel doma. Priznam, bila sem v prednosti. Imela sem internet in moža informatika. Ker mi je kronično primanjkovalo časa za študij, sem preizkušala vse možne metode, ki nam jih je predstavila. Ta s frekvencami se je dolgoročno izkazala za daleč najboljšo. Moža sem prosila, če bi mi pomagal najti program, ki bi predvajal frekvence.  Našel mi je BrainWave Generator.  Omogočal je natančnejše nastavitve frekvenc, kadar si moral biti kreativen, kadar si se moral le nečesa naučiti na pamet… Dokler ga niso nove različice Windowsov čisto povozile, je bil redno nameščen pri meni. Zdaj pa si pomagam kar s frekvencami na YouTube-u.

Stanja možganske aktivnosti:

beta stanje – normalna budnost  13-22 Hz
alpha stanje – sproščena budnost   7,5-12,5 Hz
theta stanje – spanje s sanjami 4-7 Hz
delta stanje – globoko spanje brez sanj 2-3,5 Hz

Za učenje je najbolj zanimivo alpha stanje, kjer se poveča sprejemljivost tudi za manj smiselne, monotone in nezanimive dražljaje, ki si jih pozameznik tako lažje zapomni. V alpha stanju postane delovanje obeh možganskih hemisfer bolj povezano, simetrično.

Za učenje naj bi bilo optimalno spraviti obe možganski hemisferi v simetrično dejavnost, vendar pa ne pri vseh miselnih procesih. Če rešujemo matematične naloge, je povezanost obeh hemisfer lahko moteča, saj za matematične naloge potrebujemo levo hemisfero v beta stanju, desno pa v theta (spečem).

Recept do alpha stanja možganov

Še pred raziskavami o možganskih frekvencah so ljudje ugotovili, da Mozartova in Bachova glasba s svojimi frekvencami spodbudita dojemljivost. Danes imamo poleg njune glasbe na voljo številne mobilne aplikacije in videoposnetke na YouTube.
Primer: https://www.youtube.com/watch?v=TIDOq6kFnv0

Sprva je poslušanje frekvenc lahko zoprno, ko pa se možgani navadijo, zvoki kar izginejo v ozadje. Odvisno, katero dejavnost ste opravljali pred tem in kako napeti ste – včasih lahko traja tudi več kot minuto ali dve, preden bo glasba spravila vaše možgane v alpha valovanje in postala nemoteča. Glasnost naj bo minimalna vendar takšna, da še vedno slišite vse tone. Postopno zmanjšujte glasnost do točke, kjer še slišite celoten spekter zvokov.

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja