‘Vse redkeje pišemo na roke. Tudi zapiske vse pogosteje tipkamo na tablicah ali računalnikih. Vrsta raziskovalcev kognitivnih znanosti se je zato v zadnjih letih lotila primerjave teh dveh različnih načinov zapisovanja na predavanjih in učinke, ki jih imata na učenje. Pisanje na roko pomaga pri učenju oziroma pomnjenju.
Tipkanje je hitro. Pisanje z roko je počasno.
Ravno zato, ker je počasnejše, je pisanje z roko bolj učinkovito, če si želimo zapomniti več.
Mnogo predhodnih primerjalnih študij je poudarjalo predvsem dejstvo, da nas tipkanje omeji, ker ne moremo ob zapiskih delati hitrih povezav ali sprotnih drobnih zaznamkov in naši zapiski kljub obsežnosti v resnici za nas nosijo manj informacij. Med zapisovanjem z roko študentje pogosto zaznajo tudi učiteljeve oz. predavateljeve poudarke. Ti se odrazijo v zapiskih (študentje so izpustili vrstico, potegnili ob strani še eno puščico, pripisali klicaj, uporabili barvo…). Te sprotne zaznamke pa so študentje, ki so tipkali, opuščali. Zapisovanje s tipkanjem ne vključuje skoraj nobenega miselnega procesa, saj se z mislimi z vsebino ne ukvarjamo dovolj intenzivno.
Če zapisujemo z roko, nikakor ne moremo zapisati vsega, kar predavatelj pove. Če tipkamo, smo lahko tako hitri, da zapišemo vsako besedo. Pisanje z roko nas sili, da zapisano krajšamo in nas sili, da vsebino sproti smiselno urejamo. Poudarek je na smiselno – tu se namreč dogaja tisto učenje, ki ga pri goli transkripciji ni. Transkripcija izključi naše kritično mišljenje. Ko zapisujemo z roko, poslušamo bolj pozorno in zato iščemo le pomembne citate, zaznavamo koncepte in če zaznamo, da nečesa ne razumemo, lahko že takoj postavimo vprašanje in se že med predavanjem naučimo več.
Nasvet: Poskušajmo biti do vsebine čim bolj miselno aktivni.
Kako ravnati, kadar smo si predavanja tipkali?
- Pasivnost do vsebine, v katero nas sili tipkanje, poskusimo zmanjšati v najkrajšem možnem času po predavanju. Na tablici lahko uporabljamo aplikacijo, ki omogoča tipkanje in dodajanje vsebin s svinčnikom, slikami, zvočnimi zapisi ali videi (sama uporabljam NoteLedge).
- Kvantiteta ni enaka kvaliteti. Zavedati se moramo, da ni bistvo v vsaki zapisani besedi, pač pa v sporočilu, ki ga skušamo zapisati. Poskušajmo zapisovati tisto, kar bi zapisali, če bi imeli število znakov močno omejeno.
- Med tipkanjem se večkrat ozrimo na ekran in preglejmo vsebino. Kadar je le mogoče se ustavimo in poskušamo besedilo urejati sproti z uporabo krepkega, poševnega ali ležečega tiska. Pomagamo si tudi z barvami..
- Čim prej po zapisovanju (po predavanju) preletimo vse zapiske, dodamo kake svoje opombe in še enkrat uredimo besedilo.
- Urejanje besedila mora nujno vsebovati tudi odstranjevanje odvečnega besedila – krajšanje predolgih povedi in brisanje morebitnih ponavljajočih se vsebin.
Več o tej temi najdete tukaj http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0956797614524581