Največja skrivnost o tem, kako se motivirati je: LOTI SE DELA 🙂
Negativna čustva in osebna rast
Negativna čustva so v zadnjem desetletju zelo preganjana. V bistvu se množično prodaja ideja o tem, kako so samo pozitivna čustva tista, ki nam pomagajo, koristijo in so nasploh nekaj, k čemur moramo stremeti, če želimo biti uspešni, zadovoljni in živeti dobro. Tudi če za ceno doseganja “pozitivnega čustvenega stanja” negativna čustva potlačimo.
Večini nam je tudi precej jasno, da se nesproščeni, zaskrbljeni in v stresu težje učimo.
Misliti pozitivno je zapoved
Kaj pojem misliti pozitivno sploh pomeni? Da ne smeš podvomiti? Da ne smeš biti skeptik?
Skepticizem je osnova, je tisti del našega mentalnega odziva, ki nas stalno žene naprej v odkrivanje novih stvari. Biti skeptičen je osnova za učenje in raziskovanje. Slediti doktrini, da je dovolj misliti pozitivno in se bomo pripeljali na “pozitivni” cilj, pomeni, odreči se v nas naravno prisotni skepsi in zdravorazumskemu odnosu do sveta, problemov in različnih vprašanj, ki se nam zastavljajo. S tem pravzaprav ustavimo mnoge procese učenja in posledično lastno osebno rast.
Pozitivna in negativna čustva
Pri novorojenčku opazimo pozitivno čustvo ugodja in negativno čustvo neugodja. Čustvom so v razvojni psihologiji pridali pozitivni in negativni predznak, ker ta dva opišeta počutje. Sčasoma se ta čustva diferencirajo in razvijejo v bolj natančna občutja. Negativno počutje se diferencira v izražanje strahu, bolečine, jeze… pozitivno počutje se razvije v zadovoljstvo, veselje…
Novodobni guruji so verjetno zlorabili predznaka čustev, saj poenostavjo, da so pozitivna tista, ki nas peljejo na pravo pot, negativna pa so ovire.
Že iz primera novorojenčka nam je jasno, da so tudi negativna čustva (jok ob lakoti, vročini, mrazu…) za našo “pravo” pot enako pomembna kot pozitivna. Za nas so nujna čustva VSA čustva.
Kako sprejemati cel spetker čustev
Vsa naša čustva je pomembno občutiti in ozavestiti. Zadnjih pet let se s tem veliko ukvarjajo vsi, ki oglašujejo “mindfullness”. Jaz pa bom poenostavila tako, kot me je naučil avtor knjige [PSI]. Če na kratko obrazložim, v knjigi avtor predstavi teoretski model, po katerem je človek sestavljen iz treh struktur, ki jih imenuje trije razumi – R (racio), E (emocio) in I (instinkt). Fascinantno pri tem modelu je to, da je neverjetno uporaben pri razumevanju mnogih psihičnih in fizičnih procesov v človeku. Skozi ta model je avtor razvil na primer metodo za odpravljanje disleksije, ki je v praksi izredno uspešna.
Instinkt je tisti, ki nam govori skozi občutke in strahove. Emocio največ skozi slike. Racio z besedami in številkami. Prva dva sta nezavedna razuma in Racio filtrira, kaj od njunih sporočil sploh pride do naše zavesti. Vsi trije razumi stremijo k cilju “živeti” in biti dobro, zato so sporočila vseh za nas seveda pomembna.
Ignoriranje teh sporočil, tlačenje in preglasovanje enega razuma tako, da ga ne pomirimo, povzroči, da se moč sporočil krepi. To občutimo kot naraščajoče slabše psihično ali fizično počutje. Instinkt, ki bo vztrajno preglasovan in zatrt, bo dolgo časa samo stopnjeval, dokler ne bo našel novega načina, da nas ustavi. Nov način nam mogoče ne bo všeč, saj Instinkt skrbi tudi za imunski sistem. Vedno je treba stremeti k notranjemu konsenzu. Vsi trije razumi se morajo strinjati ali pa se mora eden strinjati, da so izjeme začasne in ne izsiljene.
Praktičen primer:
Izjemen strah pred dvigalom. Človek ve, da ga je strah dvigala, vendar se mu mudi in vseeno vstopi v dvigalo. Njegov Instinkt kriči, pospeši bitje srca, vzpostavi vse telesne odzive za beg. Tora Racio izračuna, da se mudi in človek vseeno vstopi v dvigalo. Ko se zapre, se začenja kazati panični napad.
Kaj bi pravzaprav morali narediti, da se to ne bi zgodilo?
Preden vstopiš v dvigalo, se ustavi. Pretehtaj svoj strah in naglico. Z notranjim dialogom poskusi umiriti Instinkt. Poslušaj občutke, vse to je tisto, kar ti sporoča tvoj Instinkt. Postavljaj vprašanja in občuti odgovore. Če ti ne uspe dobiti odgovora, da tokrat pojdi v dvigalo, ne vstopaj v dvigalo. Potrebuješ konsenz in dogovor. Mogoče ti bo to uspelo naslednjič.
Ti notranji dialogi so pravzaprav meditacija. Priporočeno je, da za to najdemo čas vsak dan. Počakamo, da nam določene misli pridejo v zavest in premišljujemo o njih. To lahko počnemo med vožnjo, med sprehodom v naravi, še najboljše pa je, če to lahko počnemo sproti.
Veščine se je potrebno naučiti, vendar to sploh ni težko. Težko jo je vnesti v vsakdanje življenje kot del vsakdana.
Možganski valovi in učenje – alpha stanje
Dvajset let nazaj nam je profesorica na fakulteti predstavila zanimive raziskave – znanstveniki so proučevali zmožnosti učenja v različnih stanjih zavesti ob različnih stopnjah možganske aktivnosti. Možgansko aktivnost so ugotavljali z elektroencefalogramom (EEG) in prišli do zanimivih rezultatov.
Takrat internet ni bil dobrina, ki bi jo vsak študent imel doma. Priznam, bila sem v prednosti. Imela sem internet in moža informatika. Ker mi je kronično primanjkovalo časa za študij, sem preizkušala vse možne metode, ki nam jih je predstavila. Ta s frekvencami se je dolgoročno izkazala za daleč najboljšo. Moža sem prosila, če bi mi pomagal najti program, ki bi predvajal frekvence. Našel mi je BrainWave Generator. Omogočal je natančnejše nastavitve frekvenc, kadar si moral biti kreativen, kadar si se moral le nečesa naučiti na pamet… Dokler ga niso nove različice Windowsov čisto povozile, je bil redno nameščen pri meni. Zdaj pa si pomagam kar s frekvencami na YouTube-u.
Stanja možganske aktivnosti:
beta stanje – normalna budnost 13-22 Hz
alpha stanje – sproščena budnost 7,5-12,5 Hz
theta stanje – spanje s sanjami 4-7 Hz
delta stanje – globoko spanje brez sanj 2-3,5 Hz
Za učenje je najbolj zanimivo alpha stanje, kjer se poveča sprejemljivost tudi za manj smiselne, monotone in nezanimive dražljaje, ki si jih pozameznik tako lažje zapomni. V alpha stanju postane delovanje obeh možganskih hemisfer bolj povezano, simetrično.
Za učenje naj bi bilo optimalno spraviti obe možganski hemisferi v simetrično dejavnost, vendar pa ne pri vseh miselnih procesih. Če rešujemo matematične naloge, je povezanost obeh hemisfer lahko moteča, saj za matematične naloge potrebujemo levo hemisfero v beta stanju, desno pa v theta (spečem).
Recept do alpha stanja možganov
Še pred raziskavami o možganskih frekvencah so ljudje ugotovili, da Mozartova in Bachova glasba s svojimi frekvencami spodbudita dojemljivost. Danes imamo poleg njune glasbe na voljo številne mobilne aplikacije in videoposnetke na YouTube.
Primer: https://www.youtube.com/watch?v=TIDOq6kFnv0
Sprva je poslušanje frekvenc lahko zoprno, ko pa se možgani navadijo, zvoki kar izginejo v ozadje. Odvisno, katero dejavnost ste opravljali pred tem in kako napeti ste – včasih lahko traja tudi več kot minuto ali dve, preden bo glasba spravila vaše možgane v alpha valovanje in postala nemoteča. Glasnost naj bo minimalna vendar takšna, da še vedno slišite vse tone. Postopno zmanjšujte glasnost do točke, kjer še slišite celoten spekter zvokov.
Dva jezika hkrati? Kako to vpliva na možgane?
Vse več dokazov je, da uporaba dveh jezikov (dvojezičnost) v vsakodnevnem življenju močno vpliva na delovanje naših možganov. Dvojezičnost izboljša mentalne sporobnosti.
Starejši, vseživljenjski govorci dveh jezikov so se izkazali z boljšimi spoznavnimi (kognitivnimi) sposobnostmi. Uspešnejši so bili tudi pri nalogah, ki zahtevajo višjo raven spoznavnih procesov. Pri ljudeh, ki sicer znajo več jezikov, vendar redno uporabljajo le enega, so vplivi na možgane minimalno povečani.
Dvojezičnost vpliva na strukturo sivih možganskih celic in mielina. Vsaka možganska celica oziroma nevron je tvorjena iz dveh glavnih elementov:
1. iz celice, kjer se procesirajo informacije, kjer poteka razmišljanje in načrtovanje in
2. nevritov, po katerih se pošiljajo signali v obliki električnih impulzov do drugih območij; dolžina nevrita je lahko od nekaj cm pa celo do enega kilometra.
Nevriti prenašajo signale do drugih nevronov preko specializiranih stikov – sinaps. Te so ključni funkcionalni element možganov, saj se v njih dogaja komunikacija med celicami. Komunikacija med celicami je osnovna funkcija možganov. Nevriti so obdani z mielinskim ovojem, ki deluje kot izolator in skrbi za prevodnost nevrita in preprečuje izgubljanje informacij.
Učenje jezika prestrukturira možgane
Dvojezičnost poveča količino sivih možganskih celic na tistih mestih v možganih, ki so povezani z znanjem jezika in procesiranjem informacij. Možgani so se tako sposobni reorganizirati zaradi učenja dodatnega jezika, obenem pa tudi zaradi nenehnega preklapljanja med dvema jezikoma ob katerem koli času.
Da bi zmogli upravljati dodatne informacije in izbirati med dvema različnima jezikoma, so možgani prisiljeni v bolj učinkovito delovanje. Okrepijo se tudi mielinske ovojnice, da bi se informacije po nevritih prenašale hitreje in z manj izgubami.
Ali je prestrukturiranje trajno
Študije kažejo na kakovostnejše mielinske ovojnice pri vseh, ki so vsakodnevno uporabljali dva jezika. Mielin se okrepi že med samim procesom učenja drugega jezika, pri čemer starost pričetka učenja ni bistvena. Okrepitev mielina pri kasnejšem učenju drugega jezika pa je precej bolj omejena na tiste predele možganov, kjer se procesira jezik. Vsakodnevna uporaba dveh različnih jezikov vam lahko koristi in izboljša mentalne sposobnosti oziroma kognicijo.
Podrobnejše informacije o nevronih najdete tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevron
Nekaj povezav do raziskav boste našli v tem prispevku: https://www.britishcouncil.org/voices-magazine/does-being-bilingual-make-you-smarter